Podprimo jih v samoraziskovanju

Posavski Obzornik, 6.2.2020

Nazaj

Podprimo jih v samoraziskovanju

Anja, mladi so te dni pred veliko odločitvijo - izbiro šole, nadaljnje poklicne poti. Na kaj moramo biti starši pozorni pri najstniku, ko se znajde v takih prelomnicah?

Starši, skrbniki in učitelji, ki vzgajajo in spremljajo najstnike imajo pomembno nalogo skozi celotno osnovnošolsko izobraževanje, in sicer, da v otrocih in najstnikih prepoznajo njihova “močna” področja. Področja nadarjenosti, morda izjemnosti, in jih tako usmerjajo, podpirajo v razvijanju le-teh. Dobro je, da se otroci preizkusijo v različnih dejavnostih in tako tudi sami prično prepoznavati kaj je tisto, kar jih veseli, kaj jih navdaja z radovednostjo in navdihom po raziskovanju. Vzpodbuda mladih za sodelovanje pri različnih projektih v šoli, natečajih, tekmovanjih, vključitev v prostovoljske dejavnosti, športne aktivnosti itd. Največja past je preveč navodil odraslega sveta kaj je prav in kaj ne ali prehitro usmerjanje v le eno (obšolsko ali šolsko) dejavnost.

Dobro je, da se z najstniki pogovarjamo o njihovi prihodnosti, o različnih poklicih, področjih dela, predvsem v zadnjih dveh letih osnovne šole. Predvsem bi poudarila pomembnost skupnega raziskovanja glede nadaljnega šolanja. Največ, kar lahko storimo za naše mlade je, da jih podpiramo v samoraziskovanju, jih spoznavamo z različnimi delovnimi oziroma poklicnimi področji in jih čimbolj življenjsko opolnomočimo, jih vzpodbujamo ter podpiramo v njihovih odločitvah. Poklici prihodnosti naj bi zahtevali veliko inovativnosti, ustvarjalnosti, samoiniciativnosti. In prav je, da jih vzgajamo v tem duhu.

Morda tokrat samo na kratko - kako sta se našli s soavtorico Nino Jelen, eno bolj prepoznavnih slovenskih učiteljic, in kako je knjiga nastala? Pred približno dvemi leti nas je, vse skupaj Nina Jelen – soavtorico in Nataša Detič – urednico in založnico, na čaj povabila osnovnošolska ravnateljica Nataša Grošelj. Očitno ima zelo izjemen čut za ljudi, saj smo se le v enem večeru vse navdušile nad skupnim sodelovanjem in skupaj uspele zasnovati idejo o knjigi.

Najprej nas je čakal izziv usklajevanja glede ciljne skupine in knjižni liki. Štirje mladi predstavniki so tako izbrani zelo premišljeno, povezali sva jih s štirimi temperamenti, kar sva poudarili oziroma skrili v zgodbah in izgledu - v ilustracijah. Nina je črpala navdih za teme iz pedagoškega področja, sama sem izhajala iz svojih psihoterapevtskih izkušenj ter izkušenj dela z mladimi v skupinah, obe pa sva vpletli seveda nekaj osebnega. Na podlagi starostne skupine mladih (od 10 do 15 leta), sva torej hitro prepoznali teme (samopodoba, samozavedanje, samozavest, čustva, prijateljstvo, odnos s starši, …), s katerimi se srečujejo, o katerih morda ni vedno lahko spregovoriti niti s sovrstniki niti s starši, zato smo jih izpostavile skozi duhovite zgodbe in jih obogatile z nalogami, izzivi in izvirnimi napotki.

Potem, ko je bila vsebina spisana je sledil zame največji izziv – čakanje na ilustracije, usklajevanje vsega za uspešen izid knjige. A smo čas dragoceno izrabile, saj smo besedila vse štiri skupaj skrbno pregledale, besedo za besedo, se veliko družile, se povezale in tako stkale prav posebno sodelovanje.

Knjiga je prioritetno namenjena NAJstnikom, zelo lepo so jo sprejeli tudi starši, mladinski delavci, terapevti in pedagogi.

Maruša Mavsar, Posavski Obzornik, številka 3, četrtek 6.2.2020

https://www.posavskiobzornik.si/panorama/podprimo-jih-v-samoraziskovanju-89394

Članki

Strah me je

Strah me je

Avtorica in ilustratorka: Barbara Lekše, strokovna recenzija: Anja Kurent

Ključne besede: strah, pogum, regulacija strahu

Knjiga Tožibaba

Knjiga Tožibaba

Lisa Aisato

Fotka: Laura Volčanjk

Ključne besede: socialna identiteta, družbene vloge in norme, pripadnost, avtentičnost  

Kako preko čuječnosti vzpostaviti stik s samim seboj?

Kako preko čuječnosti vzpostaviti stik s samim seboj?

članek

Vpliv prakse čuječnosti na možgane v različnih raziskavah (Kabat-Zinn, Segal, Williams & ostali, Goldin & Gross, Brewer, Stahl & Goldstein in drugi) je potrjen s pozitivnimi učinki tako na nevrobiološkem, pa tudi kognitivno vedenjskem in odnosnem nivoju.

Zaradi povečane kapacitete zavedanja sedanjega trenutka in doživljanja, nam tako nudi dobro izhodišče za izboljšanje socialnih odnosov. Dolgoročno čuječnost vpliva tudi na naše počutje, in sicer dvig nivoja občutka notranjega miru, zdravja in trajnejšega zadovoljstva.

Stopite v stik