Fotka (e-vir: ocean-si.com)
Ključne besede: knjiga za mlade, prijateljstvo, popularnost, ljubosumje
Simpatično napisana zgodba o dinamiki med mladostniki, s poudarkom na mladostnicah, seveda. O iskrenem prijateljstvu in tistem nepristnem, ki služi drugemu namenu – “popularnosti”. Razkriva kaj vse so mladi sposobni storiti le za to, da bi jih željena družba sprejela ali pa le zaradi ljubosumja, pa čeprav to mnogokrat ni v skladu z njihovimi prepričanji in vrednotami. Na drugi strani pa prikaže kako je pristnost lahko pomemben del povezovanja in tkanja prijateljskih vezi.
Dragi odrasli, se spominjate svojih osnovnošolskih in srednješolskih izzivov v odnosih? Vprašajte se, kaj bi bilo dragoceno, da bi vedeli že takrat? Mnogokrat namreč rečemo, da bi bilo naše življenje popolnoma drugačno, če bi lahko s tem znanjem in izkušnjami živeli v svoji preteklosti. In sedaj je naša odgovornost, da predamo znanje, ki ga imamo, mladim. In tako vplivamo, da bodo “oni” lahko živeli drugače.
Charlotte nam predstavi kako dobro je imeti cilj (ki ga današnji mladi mnogokrat nimajo) in kaj vse je bila pripravljena zanj storiti, čemu vse se je odpovedala in kakšna “nagrada” jo je poleg osvojenega cilja še čakala, kot češnjica na vrhu smetane.
Vmes naletimo na zanimiv del, in sicer kako so Charlotte različni odrasli na isto vprašanje, postregli s tako različnimi odgovori, da je postala še bolj zmedena, kot pa je bila, preden je vprašanje zastavila. Kar nakazuje na to, da ljudje interpretiramo zadevo popolnoma subjektivno, komentiramo iz svoje perspektive v skladu z informacijami, ki jih imamo oziroma se največkrat izkaže, da razpolagamo le s površinskimi govoricami (ki so lahko daleč od resnice).
Namesto odziva “ne vem”, imamo ljudje potrebo po podajanju svojega mnenja o vsem. Razmišljam, ali nas je odrasle sram priznati, da nečesa ne vemo? Ali res moramo imeti odgovor na vsako vprašanje?
Knjiga je lahko velik opomnik za odrasle, kako pomembno je, da se pogovarjamo z mladostniki in jih učimo odnosov. Deljenje izkušenj prijateljstva, povezovanja je neprecenljivo. Odrasli, povejmo čimveč svojih zgodb našim mladim bitjem.
Charlottino zgodbo lahko prav tako kot Julianovo zgodbo, preberemo kot “novo poglavje” junakinje v knjigi Čudo ali pa kot samostojno knjigo o iskreni pripovedi mladostnice.
