Ključne besede: knjiga za vse generacije, priseljenci, prijateljstvo, sožitje med naravo in človekom, (ne)strpnost
Drevesa so posebna bitja, s katerimi živimo v skupnosti, a mnogokrat brez zavedanja njihove veličine. Knjiga Drevo želja nas na spreten način povabi, “… če se slučajno na posebej srečen dan znajdeš blizu drevesa, ki je videti posebno prijazno, ne bo nič narobe, če mu prisluhneš”, da se vživimo v življenje dreves, vsaj za čas te zgodbe.
Rdeči hrast nam pripoveduje svojo zgodbo življenja. Predstavi nam prijatelje, s katerimi živi v čudovitem sožitju. Sobivanje, na katerega ljudje mnogokrat sploh nismo pozorni, a obstaja. Tako blizu nas. Skoraj dotaknemo se lahko vsega, vsaj s pozornostjo in s svojim pogledom, a tako hitimo, da gremo mimogrede mimo. Dan za dnem. Vsak ljubi dan. Našo pozornost pritegne le sprememba.
V soseski, kjer biva hrast skupaj s svojo živalsko skupnostjo, pritegne pozornost novopriseljena družina. Mlada priseljenka se sooča z izzivom vpeljevanja v družbo, novo okolje in svoje tihe želje zaupa Rdečemu, ki ga poimenujejo tudi Drevo želja.
Ljudje si mnogokrat želimo sprememb, včasih pa so te neizbežne. Novi začetki od nas zahtevajo veliko poguma, vztrajnosti (namesto obupa), spoznavanja novega in še in še. V takšnih trenutkih sta blagodejni podpora in prijaznost - vendar, ali v družbi to (še) zmoremo?
Rdeči nam razkrije svoj pogled na človekovo nestrpnost, brezčutje in nas opominja na čar povezanosti, prijateljstva, sočutja in složnosti. Zaupa nam kaj vse je skozi leta že doživel, a ga kljub dvetoletnim izkušnjam še kaj šokira.
Knjiga je zanimiva za vse generacije, saj slikovito opisuje naravno sobivanje, nas opomni na mnoge spregledane sisteme, ki nas obkrožajo in bogatijo, če jih opazimo. Dovolimo si za trenutek prisluhniti dvestoletnemu hrastu, da nam razkrije zgodovino svojega domovanja in nas spomni na tisto, kar je najpomembnejše v naših življenjih – sočutje in Ljubezen.
