Odličen Disney-ev družinski animirani film nam razkrije svet čustev. Glavni junaki poosebljajo človekova osnovna čustva – Sreča (radost), Cmera (žalost), Reva (strah), Gravža (gnus) in Bes (jeza).
- Vrvež v glavi, 2015, animirani film
- Fotografija: Joshua Hook
- Ključne besede: čustva (sreča, radost, jeza, bes, žalost, gnus, strah)
Vsako naše doživetje je preplavljeno z različnimi čustvi in tako so naši spomini obarvani s prav posebnimi barvami.
Otroci svojih čustev ne zmorejo nadzorovati, videti je bolj tako, kot, da bi čustva nadzorovala njih. Nekateri verjamejo, da so čustva priučen socialni odziv, nekateri pa so prepričani, da so vrojena. Ne glede na vse, se tekom odraščanja lahko priučimo regulirati svoje čustvene odzive in vedenje.
Sreča se odziva na prijetne dražljaje, riše nasmeh na obraz in se vstisne v nas ob trenutkih naklonjenosti, ljubezni, ob dobri glasbi, prijetnem druženju, slastnih vonjavah, nežnih dotikih in nas osrečuje ob spominih na lepo.
Cmera se največkrat izraža skozi solze. Odziva se na nelagodje, različne izgube, zapustitve, bolečino, udarce, žalitve in ponižanje.
Reva nas ovira ali pa nas varuje. Reagira na nepredvidljive in nepoznane situacije ali ljudi, na spremembe ali pa na nove situacije,ki nas spominjajo na pretekle neprijetne izkušnje.
Gravža “preprečuje, da bi se zastrupili, fizično ali družbeno” (citat iz filma). Varuje nas torej pred toksičnimi ljudmi, odnosi, pokvarjeno ali strupeno hrano, pijačo, zrakom, plini ipd.
Bes nas prevzame, ko nekaj ni tako kot bi si mi želeli. Ali nam je nekaj prepovedano, odvzeto, nas po krivem obdolžijo. Pomaga nam pri zaščiti ali pa nam da moč za napad.
Vsak junak ima torej več nalog, zato je dobro, da jih ne delimo na slabe in dobre, negativne in pozitivne, temveč zaupamo, da ima vsak “zakaj” svoj “zato”.
Film Vrvež v glavi je enostaven in simpatičen prikaz bogatega čustvovanja, primeren za ogled otrok in najstnikov s starši ali pedagogi. Ogled je lahko izvrsten pripomoček za učenje, pogovor in raziskovanje emocionalnega sveta.
Prikazane situacije nas vzpodbujajo, da čustveno ne reagiramo takoj na človekovo vedenje, temveč se ustavimo, začutimo in se odzovemo na posameznikovo potrebo, ki je mnogokrat skrita nekje spodaj.
